Evropa želi okrepiti svoje obrambne zmogljivosti, Nemci opozarjajo na težavo

Nemčija bo morala še naprej kupovati tuje orožje, kot so ameriška bojna letala, da bi se lahko učinkovito zoperstavila grožnji, ki jo stari celini predstavlja ruski predsednik Vladimir Putin. Hkrati pa mora Evropa vlagati v razvoj lastne obrambne industrije, če se želi nakup tujega orožja kraj okrniti, piše Politico.

"Razvoj lastnih zmogljivosti zahteva čas. Trenutno pa tega časa nimamo," je za bruseljski portal povedal poveljnik nemških zračnih sil generalpodpolkovnik Holger Neumann.

"Če je naloga letalskih sil oziroma Natovega zračnega bojevanja, da smo pripravljeni čim prej, bomo morda morali nabaviti sisteme, ki so že komercialno dostopni," je ob tem še dodal.

Najboljša izbira, ki jo imamo

Po besedah poveljnika nemških zračnih sil sicer takšni sistemi morda ne izpolnjujejo vseh nemških zahtev, vendar so v danem primeru "najboljša izbira, ki jo je trenutno mogoče kupiti za prihodnjih nekaj let".

Njegove izjave prihajajo v času, ko Evropska unija spodbuja večjo usmeritev obrambnih izdatkov k evropskim proizvajalcem, da bi zmanjšala odvisnost od velikih ameriških dobaviteljev, medtem ko evropske države pospešeno krepijo svoje oborožene sile za odvračanje Rusije.

Evropska unija v ta namen uvaja nove finančne instrumente, s katerimi spodbuja države k skupnim nabavam in h krepitvi obrambno-industrijske baze Unije, piše Politico. Nova pravila za projekte, financirane iz sredstev EU, omejujejo sodelovanje držav zunaj Unije, tudi Združenih držav Amerike, na največ 35 odstotkov vrednosti posameznega projekta.

Vendar pa je prizadevanje EU za krepitev lastne obrambne industrije dolgoročen projekt, medtem ko so potrebe oboroženih sil takojšnje.

Neumann je dejal, da ima evropska industrija močne zmogljivosti, vendar na področju najsodobnejših tehnologij ni napredovala z enakim tempom kot Združene države Amerike. Cilj je tako zapolniti trenutne vrzeli, ne da bi pri tem opustili evropske projekte.

V iskanju evropske rešitve

Politico kot dober primer navaja prav nemške letalske sile. Berlin je denimo pred slabimi štirimi leti z Washingtonom podpisal pogodbo za nakup 35 lovcev F-35A v vrednosti 8,3 milijarde evrov. Prvo letalo, namenjeno nemškim letalskim silam, bo po Neumannovih besedah s proizvodnega traku v ZDA zapeljalo septembra, prvi lovci pa naj bi na zahod Nemčije prispeli do konca leta 2027, potem ko bodo piloti več kot leto dni opravljali usposabljanje v Združenih državah.

Čeprav si nemške letalske sile prizadevajo floto dodatno povečati, in sicer s 35 na 50 lovcev, pa so hkrati v Nemčiji vse glasnejše kritike, da je država na račun tujega orožja zanemarila razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti, še piše bruseljski Politico.

Nemčija in Francija sta denimo prav prejšnji mesec opustili načrte za skupni razvoj lovca šeste generacije, ki bi predstavljal osrednji element programa Future Combat Air System (FCAS). Generalpolkovnik Neumann je ob tem poudaril, da to še ne pomeni nujno konca širšega koncepta FCAS. "Edina sprejeta odločitev je, da ne bomo skupaj razvili pilotiranega poveljniškega lovca," je dejal.

Neumann je ob tem še pojasnil, da bi morala biti končna rešitev evropska, bodisi s priključitvijo že obstoječemu projektu bodisi z razvojem novega bojnega letala v sodelovanju s partnerji. Vendar po njegovih besedah nobena od teh možnosti najverjetneje ne bo zagotovila novega lovca do leta 2035. "Vprašanje je, kaj se bo zgodilo v vmesnem obdobju," je zaključil.